Limfedem

1. Kaj je limfedem?

Limfedem je zastajanje  beljakovinsko bogate medcelične tekočine v tkivu, ki se kaže kot otekanje. Značilno je, da se otekanje pojavi lahko na roki ali na nogi in lahko vključuje tudi pripadajoči del (kvadrant) trupa. Limfedem je sicer kronično obolenje, vendar se lahko izjemno zmanjša ali celo odpravi, če se pravočasno prične pravilno strokovno izbrana terapija. Če se limfedema ne zdravi pravilno, lahko pride do resnih zapletov in postane stanje težko obvladljivo.

2. Kakšni so vzroki za nastanek limfedema?

Limfedem nastane kot posledica motnje v delovanju limfnega sistema, ki povzroči  zastoj limfne tekočine v tkivu. Do motenj prihaja zaradi odsotnosti, degeneracija ali poškodba limfnih žil in bezgavk.

3. Katere vrste limfedemov poznamo?

• Primarni ali prirojeni limedem   nastane zaradi prirojenih nepravilnosti na limfnem sistemu. Vzrok je lahko hypoplasia limfnih žil, zmanjšano število limfnih žil, hyperplasia, žile so prevelike, da bi bile funcionalne, in aplasia, odsotnost limfnih žil v določenem predelu telesa.  Te anomalije so prisotne od rojstva, vendar se limfedem lahko pojavi v katerem koli življenskem obdobju. Kadar se pojavi v puberteti se imenuje praecox ,  ko pa se pojavi  v odrasli dobi pa tarda.
• Sekundarni ali pridobljeni limfedem  nastane kot posledica različnih poškodb,  infekcij limfnega sistema ali kot posledica  zdravljenja  raka, predvsem zaradi odstranitve bezgavk, radioterapije bezgavk ali napredovanja onkološke bolezni. Limfedem se lahko pojavi nekaj mesecev po poškodbi ali šele po nekaj letih.
• Mešani limfedem: prisotnost primarnega in sekundarnega limfedema ali kombinacija z venskimi obolenji, daljšim mirovanjem ali lipedemom (nenormalno odlaganje maščobnega tkiva).

Več o tem:

• Primary Lymphedema
• Secondary Lymphedema

4. Kolikšna je pojavnost limfedema?

VSEBINA JE V PRIPRAVI.

5. Kakšni so prvi opozorilni znaki?

Najprej se pojavijo subjektivni občutki v prizadetem predelu telesa:

• občutek rahle otekline
• zmanjšana gibljivost v zapestju ali gležnju
• občutek teže in polnosti v roki ter občutek napete kože
• tesen občutek okoli prstana, ure ali zapestnice, občutek tesne obleke ali čevjev
• odrevenelost, mravljinčenje in pekoč občutek

Osebe z limfedemom opažajo, da se otekanje, povezano z limfedemom, poveča z višanjem temperature zraka, s prekomerno fizično obremenitvijo ali dolgotrajno neaktivnostjo. Povečano otekanje opažajo tudi proti koncu dneva. Za omilitev in odpravo simptomov se svetuje nežna vadba, dvig noge/roke nad nivo srca, nežno gladenje roke/noge od prstov proti trupu in kompresija s povoji ali kompresijskimi oblačili.

Pojav teh simptomov ima lahko različne vzroke. Zato je za vsako  od opisanih sprememb  potreben obisk pri zdravniku.

6. Kako diagnosticiramo limfedem?

Za uspešno izbiro terapije je potrebna določitev diagnoze, ki jo postavi zdravnik. Za limfedem se ta določi z anamnezo in fizičnim pregledom. Ob prisotnosti zavajajočih stanj kot so: patološka debelost, lipedem, srčna obolenja, ledvična obolenja, presnovne motnje, okužbe in vensko popuščanje je potreben temeljit zdravniški pregled.

Limfedem se običajno počasi in postopno razvija.  Zelo redko se prične tudi burno in takrat je potrebno za določitev diagnoze izključiti prisotnost globoke venske tromboze, recidiv raka in okužbe. Za diagnosticiranje primarnega limfedema se poslužujejo tudi preiskave imenovane limfoscintigrafija.

Tako primarni kot sekundarni limfedem se razvijata po stopnjah, od blage do težke. Po mednarodni klasifikaciji ISL – International Society of Lymphology- delimo limfedem na več stopenj ali faz:

• Faza 0 - subklinično stanje: Oteklina še ni vidna, čeprav je transport tekočine že oslabljen. To stanje lahko traja mesece ali leta, preden postane edem jasno viden.
• Faza 1 - popravljivo stanje: Viden edem in stanje se izboljša že z dvigom okončine.
• Faza 2 - vtisljiv edem: Pri pritisku s palcem v edem nastane vdolbina v tkivu, ki potrebuje nekaj časa, da izgine. Dvig okončine stanja ne izboljša. Stanje se izboljša le s pravilno in pravočasno terapijo.
• Faza 3 - nepopravljivo stanje: Nastaja fibroza tkiva, edem je vedno bolj čvrst in vedno težje ga je odstraniti.
• Faza 4 - fibroza tkiva: Tkivo je trdo, čvrsto, ko pritisnemo nanj, tkivo ni več vtisljivo, prisotne so spremembe na koži: papilomatoze, keratoze, hiperpigmentacija… Temu stanju pravimo elefantiaza.

7. Kakšne so možne komplikacije nastale zaradi limfedema?

Limfedem je napredujoče obolenje, ki povzroča nezaželjene spremembe na  tkivih, zato je zelo pomembno  zgodnje odkrivanje in čimprejšnje zdravljenje, s čimer se zelo zmanjša možnost nastanka in obseg  komplikacij.

Oteklina se brez strokovne pomoči postopno povečuje in lahko preide v obsežen kronični limfedem. Taka roka/noga je težka in okorna, kar sčasoma privede do zmanjšane gibljivosti in funkcije uda. Zaradi povečevanja obsega tkiva se posledično tudi tanjša plast kože, ki postane občutljiva in dovzetna za kožne spremembe. Zaradi zadrževanja beljakovinsko bogate tekočine v tkivu se prične formirati fibrozno tkivo. To tkivo ovira dovod kisika in hranljivih snovi v tkivo in s tem se zmanjša zmožnost celjenja ran in regeneracije samega tkiva. Beljakovinsko bogata tekočina pa je hkrati tudi idealno gojišče za bakterije, ki povzročajo okužbe: šen, celulitis, lymphangitis, limfadenitis, ( v hujših primerih sepsa ) in kožne razjede. Nekatere naštete komplikacije spremlja tudi bolečina. Zaradi povezanosti limfnega in venskega sistema ima nenormalno delovanje enega sistema vpliv tudi na drugega in v tem primeru lahko pride do globoke venske tomboze, zmanjšanega venskega pretoka ali oviranega pretoka vene cave. Zelo redko, pri več let nezdravljenih limfedemih, lahko posledično privede do oblike raka pozanega kot limfangiosarkoma ( Stewart Trevis Syndrome ).

Zato je za osebe z limfedemom ključnega pomena, da se zavedajo nevarnosti okužb in ob prvih znakih poiščejo zdravniško pomoč. Ponavljajoče okužbe še dodatno poškodujejo že tako  poškodovan limfni sistem in začarani krog je sklenjen.

8. Kako lahko pozdravimo limfedem?

Limfedem ni ozdravljiv, lahko pa ga ob ustrezni strokovni terapiji zmanjšamo ali celo odpravimo. Vendar to ne pomeni, da se nikoli več ne bo pojavil. Zato strokovnjaki svetujejo čimprejšnje ukrepanje ob pojavu limfedema in nato redno mesečno vzdrževanje pridobljenega stanja. Za dodatne informacije o zdravljenju limfedema si poglejte rubriko »Zdravljenje limfedema«.

Reference:

• M. Woods. Lymphoedema Care. (2007), Blackwell Publishing.